Kako sploh opisat vse kar se nama je zgodilo na tej turneji (ne znama tako dobro opisovat kot ti apis, ampak bova poskusili).
Letos sva se odločili, da greva na čimveč koncertov in čim bližje odru (verjetno kompenzirama za preteklost, ko sva bili preveč brez denarja).
1. Berlin zakon, od folka okoli naju, setliste in itak navdušenje, da sva spet nazaj na happy placeu.
2. Berlin... najhuje je bilo to, da naju je je čakal Koeln in strah, da bo sledila odpoved tudi teh koncertov. Bono žal ni vedel, da ima strokovnjakinjo za glas v prvih vrstah (Rozalija je namreč voice therapist in je bila tudi malo bolj umirjena, ker je vedela, da gre za nekaj akutnega in bo Bono dobil glas nazaj). Zanimivo, sva se en dan prej celo pogovarjali, da je čudno koliko dima je v dvorani za šov, ker je dokazano škodljivo za glas.
Koeln 1 in 2: v Koelnu sva dobili najboljše številke v vrsti (6&7). Probali sva srečat band pred dvorano, ampak so omejili število ljudi in sva bili prepozni. Razočarani sva stale sami na pločniku pred garažno hišo, nakar se pripelje mimo Adam in nama pomaha iz avta. Na obeh koncertih sva bile na E odru, ki je totalni party oder. Larry se nama kar ni mogo nehat režat. Nizozemski fani so naju začeli klicat ladies from the e stage. So pa Nizozemci super za žur, edini problem je, če se znajdeš za njimi, ker so ful visoki. Pred začetkom se je mimo sprehodil Guy Oseary se ustavil pri naju in rekel Enjoy the show girls. Midve pa itak celi presrečni. Drugače pa kar se organizacije tiče, najboljše mesto.
Milano 3 in 4: Milano je bil splaniran v zadnjem trenutku (najprej sva mislili samo na 4ko s koncerti.net, ampak sva si pol rekle nenene, bova si za rojstni dan podarile 2 koncerta in komot nastanitev blizu dvorane. No izkazalo se je, da je bila to nastanitev tudi za vse roadie (ful je bilo zanimivo zajtrkovati skupaj z Dallasom, Samom, ...). Vsi so res prijazni, prosile sva za nekaj skupnih fotk, preveč pa jih nisva hoteli motit (sva tudi preveč sramežljivi).
V glavnem, Milano se je izkazal za najboljše rojstnodnevno darilo. Spoznale sma Edga, ampak je bilo vse skupaj tako neverjetno, da vse kar sma uspele izjavit je bilo HI in mu dat roko. Je pa Edge največji cuker. V Milanu sva prvič šli na glavni oder (Adamova stran). Koncerti so bili nori! Po City of blinding lights, ko so se poslavljali, so naju gledali in se nama smejali (po koncertu so nama Brazilke, ki so bile zraven naju rekle "Did u see girls, they were talking about you. Bono said: did you see those twins. They are looking at you Adam. And Adam said: I think they are looking at all of us. No midve sva bili čist happy, ker so nama prodale to zgodbo). Potem je pa še sledil komad One kjer nama je Bono pomahal, ko je zapel sisters. In isto je ponovil naslednji večer:
Pri min 3:00
www.youtube.com/watch?v=_LQGktZPKWQ V Milanu 4 je prišel do naju Brian Murphy in nama nekaj svetil. Sva mislile, da naju hoče malo umirit pri skakanju, potem pa ugotovile, da nama daje setlisto
Manchaster 1 in 2: še dva nora koncerta , spet Adamova stran glavni oder (Adam se še nama je samo smejal in nama mahal). Pri Beautiful day je prišel Bono počepnit pred naju in nama zapel prve verze:
Pri 0:05
www.youtube.com/watch?v=5xsYD4Je9dgSpet je na koncu prišel Brian Murphy do naju in dal setlisto. Rekel je: So you both can have one (po koncu sva vidle, da je prijazno zložil dve setlisti skupaj in nama jih dal).
Je pa Manchester kar se organizacije tiče bil najslabši. glede na to kar se jim je zgodilo bi človek pričakoval boljšo organizacijo.
London 1 in 2: sledil je London kjer sva pred koncert šle žurat s par roadiji. Kar se pa ni čisto dobro končalo, saj sva pristali v bolnici, ker si je Rozalija razbila oko. Zabavno je, da smo se s Tadejem in Franjo en dan prej pogovarjali o vseh nesrečah, ki so jih imeli U2 Slovenija pred koncerti. Na koncu se je vse dobro izšlo, razen tega, da je Rozalija izgledla kot da sem jo pretepla. V Londonu sva dobili larryeve palčke.
Berlin zadnji: izkušnja iz Londona naju ni nič izučila in sva spet šle žurat z nekaj roadiji. na srečo ni nihče pristal v bolnici.
Odpovedan koncert se je izkazal za nekaj najboljšega, saj je bil totalni raztur. Prvič sva bile na Edgovi strani, glavni oder. Množica je bila neverjetna. Vsi so skakali in noreli, noben ni dvignil mobitela. Pred tem so govorili, da Edge nima ravno interakcije s fani, ampak nama se je zdelo ravno obratno. Na posnetku za DVD pa naju verjetno ne bo, ker naju kamera ne mara preveč
Bilo je noro. Težko se je vrnit v normalno življenje.
Težko je rečt kateri koncert je bil najboljši, katera setlista je najboljša saj sva uživale v čist vsakem momentu.
Izkušnja iz prvih vrst... Veliko je govoric o prvih vrstah. Najina izkušnja je taka, da so to zelo prijazni ljudje, ki delijo enako strast in ljubezen do banda. Veliko je pretiravanja po tujih forumih. Okoli naju ni nihče zapuščal koncerta pred koncem, prav tako tudi midve ne in sva zmeraj dobile dobre številke in pozicije. Smo pa res kdaj bili že par dni pred koncertom na placu. Poleg tega pa vsi spoštujejo številke (razen Poljakov in Francozov, tey are the worst).
Midve že šparama dnar za Japonsko
but we can die happy now.
Lažje bi bilo vse skupaj razložit ob kaki pijači (to je bil namig!)