|
Post by apis on Jun 4, 2019 12:32:01 GMT 1
Ob petih zjutraj smo nabavili sprednji parter za Tokio 1 in Tokio 2 ... Pa da vidimo. Svetlozeleni sektor.
|
|
|
Post by u2forever on Jun 4, 2019 12:50:38 GMT 1
carji da ste to zrihtal - to bo še zelo zanimiv december :-)
|
|
|
Post by bman on Jun 4, 2019 14:38:55 GMT 1
fuknjenci
Admin, sorry, I am really sorry... :-)
|
|
|
Post by Juju Man on Jun 4, 2019 20:26:38 GMT 1
Res bravo!
|
|
|
Post by apis on Jul 2, 2019 14:58:13 GMT 1
Nekdo je opisal postopek nakupa kart v redni prodaji. Do 13. 7. moraš vnesti podatke, potem pa je žrebanje. Najbolj pošten način.
No need to enter a Japanese phone number, no need to enter an address. The process is quite simple.
NOTE: this is a LOTTERY. Entries are open until July 13 (23:59). You are not guaranteed tickets. So DON'T make any travel plans until you have confirmation that you were successful in the lottery (on July 17).
Visit Invalid url 'https://www.u2japan2019.com'
For the English presale hit the 'Apply' button for the TICKET PIA * ENGLISH PAGE, towards the bottom of the page.
Choose either Red Zone or seats & GA, & 'Proceed'.
You'll be bombarded with information on the next page, once you've read it, choose 'Next'.
Another page with lots of (fee) information. Once you've read it, check the term & conditions box, so the 'Agree' button appears.
The registration page, a couple of things here.
For the phone number, each field can only contain 4 digits. So the first field will probably need to include you country code & your area code. But it MUST only be numerals, NO plus sign, NO spaces. So join the country code & the area code together. Eg. Sun Valley (208), USA (1) becomes 1208.
The password must be alphanumeric characters, NOT special characters like $ or @.
Choose 'Desired Performance(s)', & select the appropriate date. Click the 'Type of Seat Select' button.
As I said, this is a lottery. You can choose up to 5 options. Each option can be a different ticket type, on a different date. These options are prioritised.
So start with the ticket type you want the most, & the date you'd prefer as Priority 1. Select the ticket type & click the 'the amount of tickets' button. Select the quantity & click 'Confirmation' button.
If you would like to try for a different date or a different ticket type in the lottery click 'Adding desired' button, & repeat the process.
Note, you will only be charged for the highest priority tickets that were successful in the lottery. So if you're happy to go for either date, try them both. The same goes for ticket type, GA front, GA rear, expensive seats, cheap seats. Try whatever you'll be happy to receive. You can have between 1 & 5 priorities.
Once you've completed your priorities, click "Settlement Method" button.
Enter your credit card details & click the 'Ticket Issuance of Tickets' button.
Note: collection of tickets are at 7-eleven stores. This is common for Japanese concerts.
|
|
|
Post by U2SLOVENIJAFORUM on Dec 3, 2019 13:56:28 GMT 1
Veseli bomo kakšnega poročila iz Japonske...
T
|
|
|
Post by Juju Man on Dec 4, 2019 12:33:23 GMT 1
Prenos na U2 fb čez pol ure ... neko novico bodo povedali v živo ... nov album, al razhod?
|
|
|
Post by Juju Man on Dec 4, 2019 13:37:49 GMT 1
Eh, kr nekaj
U2 are on air with Howard from their concert in Tokyo announcing U2X RADIO coming to SiriusXM! Hear the band's greatest hits, concerts, and rare interviews on the exclusive new channel in 2020.
---
Elevation je bil v prenosu, potem so pa prekinili
|
|
|
Post by U2SLOVENIJAFORUM on Dec 4, 2019 13:38:38 GMT 1
Nič takega - Prenos Elevation komada iz Tokia in najava U2 kanala na SiriusXM radiu v Ameriki.
T
|
|
|
Post by Juju Man on Dec 4, 2019 13:47:03 GMT 1
Evo zmagovalno fotko naših pubecov iz Nikolajevega instagrama Res totalna zmaga je ta fotka!!
|
|
|
Post by u2mb on Dec 4, 2019 21:13:23 GMT 1
Upam,da se gospod na desni ni pripeljal s stojadinom do Tokia
|
|
|
Post by apis on Dec 24, 2019 23:01:59 GMT 1
V soboto zjutraj, 30. 11., nas je šest komadov krenilo proti dunajskem letališču. Že v kombiju je bila prava kemija. Na parkingu letališča je sledilo pretakanje dezinfekcijskega drinka v plastenke, na poti do terminala pa smo srečali Nikolajevega in Milanovega dvojnika (upam, da dovolita/uplodata fotko). Nato žganjola v duty freeju za skoraj deseturni let do Pekinga, ko nam jo je zmanjkalo, smo si naredili šank kar na koncu letala, kjer je bil zastonj drink. Stevardese so nas tam začuda dolgo tolerirale. Prestop v Pekingu na najbolj neprijaznem letališču, nato štiriurni let do Tokia, kjer smo imeli svojo hiško, 3 spalnice in skupni prostor s kuhinjo. Naslednjih 5 dni smo lutali po mestu, odkrivali njihovo kulturo, kulinariko in ponudbo pira. V tem času smo ugotovili, da Japonci živijo zelo racionalno, organizirano in obzirno. Stvari, ki so najbolj izstopale: - zaradi prostorske stiske so hiše čisto skupaj natlačene in rastejo v nebo. - avti so tudi majhni in visoki za razliko od enih naših, ki so kot na steroidih. - kolesarskih stez ni, tako da kolesarji na izi vozijo mimo pešcev na pločniku. - vsaj desetina folka nosi maske (baje, da se ne bi okužili in tudi, kadar so sami bolni, da ne bi drugih okužili), ni pa problem v zraku, ker je malo cestnega prometa. - ni košev za smeti, tako da si se moral znajti, kam boš dal prazno piksno (so tu pa tam koši za reciklirat, po večini pa jih še na WC-jih ni), menda zaradi terorističnih napadov v preteklosti. - majhne in srednje velike trgovine so zelo pogoste, odprte so tudi ponoči in imajo dober in hladen pir (pol litra okoli 2 EUR). - obsedeni so z vrstami; na železniških postajah na vsakem peronu točno piše, kateri vagon določenega vlaka se bo kje ustavil, kje je treba narediti vrsto in v koliko vrstah lahko ljudje stojijo, v Areni so bile pred WC-ji pikice, kje moraš stati v vrsti, folk je sam naredil kačo pred vrati, noter pa sta bili 2 vrsti (ena za pisoar, ena za školjko). - WC-ji so poglavja zase: gumbi za čiščenje riti in pa naš favorit, ogrevana WC školjka. Vsaka postaja jih ima, vedno so bili čisti in urejeni. - cene so nižje od pričakovanih (jedli odlične nudle za 4 EUR, tudi ostala hrana od 4-5 EUR naprej, v nefancy restavracijah, seveda), ene restavracije imajo v izložbi plastično hrano na krožnikih namesto slik, hrana je (vsaj meni) bila po večini zelo dobra (surova tuna s surovo prepeličjo jajčko npr.). - bogi so v angleščini: eni so znali OK, ostali so srotiji (angleščino se začnejo učiti, ko so stari 13, tak da ...). - v večini primerov se plačuje z gotovino, ko ti blagajničar vrne denar, pred tabo prešteje po velikosti zložene bankovce, kovance pa zloži na račun. - če je kdo tvoje višine, je tujec in vanj avtomatsko buljiš, kjer maš filing, da ga mogoče od nekod poznaš. - folk na vlakih drema (tudi stoje) ali surfa, menijo se potiho. - če kupiš 5 % pir v zeleni piksni, se lahko izkaže, da je zeleni (alkoholni) čaj. - vlaki laufajo na minuto točno (z metrojem se sploh nismo vozili, ker smo se vozili večje razdalje). Od naše hiške do centra smo imeli dobre pol ure, do arene pa še enkrat toliko (skupaj 40 km vožnje po metropoli in nisi imel občutka, da si v predmestju). - tu pa tam je pritaval kak totalno nasekan urejen tip, ki je komaj gledal (tudi ženske smo videli, ki so jih polcali). - v predelu Golden Gai ni praktično hoditi v skupini po 6 (se pa definitnivno splača), ker so kafiči za 2-10 folka. Mi smo uletela v enega tako malega, da nas je 5 bilo za šankom, Andraža pa smo samo slišali , ko se je menil z nami. - zelo praktično je, če imaš na poti proti domu 200m pred ciljem kul biljardnico s pikadom, kjer si že 2. dan domač z rednimi strankami. Je pa nevarno, če tam točijo pivo in ti dovolijo upravljati z youtubeom na računalniku za šankom.
In potem pridemo mi Balkanci v Tokio. Pred Areno folk kultiviran, nikjer nobene muzike, parter je oštevilčen (prej ko si kupil karto, nižjo številko si imel). Mi smo imeli številko pod 200, tako da smo pešačili mimo zgužvanega folka, ki je čakal v ograjenih prostorih (800-1000, 600-800 itd.) in prišli čisto naprej, ko so že folk not spuščali. Pred koncertom je bil tam en samcat fan, ki je izstopal, ko je pel oz. napol kričal znane pesmi (Last Christmas npr.). Valjda smo ga zahaklali in nam je prvo zapel Miss Sarajevo (se je izkazalo, da je bil Nessun Dorma), potem pa smo mu rekli še za Streets in se je izkazal (s svojim besedilom, seveda), smo mu pa pomagali in si prislužili aplavz folka okoli nas. On si je prislužil še Milanovo U2 Slovenija majico. Arena je bila glomazna (menda kapaciteta 37k), ko si šel iz fanpita, si moral samo karto pokazati, tako da smo oba večera vsi bili skupaj in enega oz. dva not prešvercali. Z drinkom nisi smel v dvorano, samo nam je dvakrat nekako ratalo, drugi dan smo celo pozabili pire v rugzaku in jih brez problema not prinesli (Japonci so itak preveč vljudni, da bi ti težili glede tega). Setliste nismo spremljali, smo si pa že par dni peli The Whole of the Moon, tak da so stale kocine, ko se je začel intro. Potem pa skozi cel koncert pravljica, solze, pozitivno napaljen folk, stali smo blizu Tree stagea, tako da smo imeli ogromno placa za skakat. Okoli nas po večini nizki Japonci, tako da smo pri WOWY dali na ramena en starejši par (smo ju prej vprašali). Pri Streets obvezno majice dol in pokazali, kako pravi fani skačejo na U2 koncertu. Setlista se ni veliko razlikovala od 2017, a nas to sploh ni motilo, bend je bil v neverjetno dobri formi, Bono naspidiran in zgovoren. Zaključili so čustveno s projekcijami pri Ultra Violet in One, kjer se je po japonsko izpisala beseda One (domnevam), ki se je nato spremenila v japonsko zastavo. Pred koncertom so dali ven novico, da bodo med koncertom sporočili veliko novico, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali, a se je izkazalo, da bi samo radi še več denarja od fanov. Na dveh koncertih smo slišali 28 različnih komadov (na 2. so premierno na turneji zaigrali Glorio), tako da smo s tem tudi imeli srečo. Pred 2. koncertom smo se tudi srečali z mojima prijateljema (poročena domačina). Ker sta bila na tribuni, smo ju pred koncertom hoteli poiskati tako, da smo jim organizirano mahali z lučkami na telefonih. Na srečo sta nas takoj opazila in začela mahati nazaj ... pa ne samo onadva, kar naenkrat je z enakimi gibi mahalo več deset folka na tribuni, tako da smo se obrnili na 2. stran in še tam zrihtali koreografijo - Japonci so pač za akcijo. Po obeh koncertih smo počakali, da se je glavnina publike spucala na vlake, tako da smo šli v trgovino ob vhodu postaje po pire in sendviče, jih v miru spili, potem pa vzeli še enega za po poti. Nazaj grede smo se obakrat peljali domov v 1. razredu (oblazinjeni sedeži, vsi obrnjeni naprej, tišina, brez tresenja). 1. dan smo bili sami v vagonu, 2. dan (takrat smo že na poti proti Areni skužili, da v bistvu rabimo dodatno karto in smo čez čas morali v 2. razred) nas je sprevodnik po slabe pol ure prosil, če gremo v 2. razred, in ko smo prišli tja, je vlak ravno ustavil na naši postaji, tako da smo izstopili.
Najbolj oz. verjetno edina negativna izkušnja je bila na že omenjenem pekinškem letališču. Ko smo se vračali iz naše pravljice in prestopili v Pekingu, sva z Andražem na -5 stopinjah (jaz samo v jopi) pred letalom čakala na bus, da nas zapelje do letališča. Ko je ta po 15 min končno prišel, je en mali kapitan v kitajščini razlagal, da je ta bus zanj, tak da smo popizdevali, ena familija se je zbunila in smo lahko šli nazaj gor na letalo čakat na shuttle. Ko sem prišel na letalo, sem z rokami pokazal proti koncu letala in stevardesam rekel "Tokio?". Za nameček pa ti še neprijazni carinik pokašlja potni list, nato imaš pa še kilometer hoje do prvega WC-ja, zaprtih trgovin in neprijaznih kelnerjev.
V glavnem, fantastična koncerta, dobra publika, super (in ne predrago) mesto, dobro vreme (do 15 stopinj - imajo palme, tudi rože so cvetele), zelo vljudni in prijazni ljudje ter ta prava družba so recept za zmago na celi črti. In ves čas, ko sem hodil okoli, sem si govoril, da se moram čim bolj naužiti mesta, ker se verjetno nikoli več ne bom vrnil na Japonsko. Zdaj v to več nisem tako prepričan.
Kakšna fotka še sledi.
Ulični glasbenik:
Naš prijatelj z Milanovo majico pod roko.
Dan 1 Elevation proshot
NYD
Dan 2 Lučke 1
Lučke 2
Desire
Streets - Mi smo tisti, ki nimajo telefona v rokah
Gloria - na začetku smo med Bonom in Adamom (modra in črne skakajoče majčke).
|
|
|
Post by eviltwins on Dec 28, 2019 10:05:53 GMT 1
Super poročilo. Želim si, da bi mela taki talent za pisanje kot ti. Modre majčke pa razturajo. Opazni ste od vsepovsod. Zdaj pa šparat za naslednjo turo. Govorice so že za 2021, 2022 pa naj bi blo zagotovo.
|
|
|
Post by U2SLOVENIJAFORUM on Dec 30, 2019 7:58:19 GMT 1
Odlično napisano, hvala. Z velikim veseljem prebral. In ewiltwins : Tudi vidve sta enako dobro napisale.
Hvala vsem.
T
|
|
|
Post by apis on Jan 11, 2020 20:13:51 GMT 1
Pozabil sem dodati, da smo se na enki med Exit drli G-L-O-R-I-A, potem so pa naslednji dan prvič na turi igrali Glorio. Drugače pa je tu link do posnetka z dvojke. Priporočam vsem za spomin na turnejo, ker je res dobra kvaliteta. mega.nz/#!580UhCob!NS6F0A0O-jAtZ4qiKF_5KnYfGQyU3skM0z5h5OrBuDY
|
|