|
|
Post by apis on Aug 10, 2017 13:36:58 GMT 1
Letalske karte so kupljene. Plan je trojka in štirka (zaključek turneje).
|
|
|
|
Post by Juju Man on Aug 10, 2017 18:17:42 GMT 1
Letalske karte so kupljene. Plan je trojka in štirka (zaključek turneje). tak se dela!!  |
|
xu2x
Junior Member
Posts: 53 
|
Post by xu2x on Aug 10, 2017 20:03:43 GMT 1
Pa se pravljica nadaljuje izkoristite Sao Paulo na polno pa obvezno poročajte za vse nas
|
|
|
|
Post by SaraFish on Aug 11, 2017 11:38:15 GMT 1
Letalske karte so kupljene. Plan je trojka in štirka (zaključek turneje). ooooo BASTARDO  zaaavidaaaam  |
|
|
|
Post by Nikolaj on Aug 16, 2017 7:52:42 GMT 1
Tak pa je zgledal nakup avionskih kart.. Kamp Straško, Pag. Na koncu smo seveda nazdravili..    |
|
xu2x
Junior Member
Posts: 53
|
Post by xu2x on Aug 17, 2017 13:17:17 GMT 1
Legende ni kaj
|
|
|
|
Post by apis on Aug 22, 2017 7:53:48 GMT 1
Kar se nakupa koncertnih kart tiče, jih lahko uradno kupiš samo preko ene njihove spletne strani (ironično se imenuje tickets for fun). Ob nakupu moraš vpisati svojo brazilsko davčno številko, tudi kreditna kartica ne sme biti iz tujine. Redne karte so enkrat dražje kot za študente/penzioniste. Navaden parter je tako okoli 165 EUR (Amsterdam je bil 77, London 90), so pa karte za štirko še vedno v redni prodaji, tudi za ostale 3 koncerte so zdaj sprostili študentske karte. ... če koga zanima. Potem sem našel eno brazilsko spletno stran, podobno naši bolhi ali ebayu, kjer moraš ob nakupu vpisati brazilsko poštno številko (ker "pošiljanje kart v tujino ni varno") in številko svoje brazilske kreditne kartice. Prodajalcu lahko tudi zastaviš vprašanje glede nakupa, ampak je vse javno kot na forumu in ne smeš pisat svojih podatkov, ker ti drugače sporočilo izbrišejo. V glavnem, jaz bom stal zraven zgleda edinega rdečelasca na stadionu. |
|
|
|
Post by Nikolaj on Oct 20, 2017 6:53:21 GMT 1
|
|
|
|
Post by Juju Man on Oct 20, 2017 10:11:44 GMT 1
fukici! ... vam zavidam in privoscim zelo! |
|
xu2x
Junior Member
Posts: 53
|
Post by xu2x on Oct 20, 2017 15:41:39 GMT 1
Fantje privoščite si takšne turneje ne bo več
|
|
|
|
Post by Maja on Oct 26, 2017 21:51:24 GMT 1
|
|
|
|
Post by apis on Jan 31, 2018 22:21:22 GMT 1
Smo še dolžni komentar našega Sao Paulo tripa:
Mesto kot samo ni nek arhitekturni presežek, posledično tudi nismo srečali nobenih turistov oz. tujcev. Že vožnja z letališča mimo kartonastih naselij in neštetih stolpnic je bila pretresljiva.
Prvi dan smo se sprehodili do enega muzeja, zvečer pa videli, da se je Adam par ur kasneje tam slikal.
Zvečer smo na blef zalutali na eno ulico, ki se je izkazala za totalno žurko: prodajalci s polnimi hladilniki pijače - plačal si lahko tudi s kartico, vse brez računa, punce so imele štante s tekilo in limonami, naleteli smo na bosanski štant Tchevap in punci razložili glede balkanske hrane (itak ni znala angleško - s časom smo skužili, da 90% folka v mestu nima pojma o angleščini), kasneje nas je že lastnik Bosanac poiskal in smo zabluzili z našim čovjekom. Nato smo šli dlje proti centru, kjer smo srečali kul domačine, dalje bluzili in zaključili s filmskimi scenami, vrednimi filma Hangover.
Naslednji dan smo prišli pred stadion dokaj pozno (Noel bi že moral igrati, a je zamujal), tudi vremenska napoved je bila slaba (čez dan je deževalo). Že kak kilometer pred stadionom so se začeli štanti z majicami in pijačo, le preprodajalcev kart ni bilo od nikoder. Po pogovori s fani se odpravimo proti vhodu na parter in nekoga zagnjavimo za karte. Naenkrat so okoli nas 3 prodajalci (1 fanica in 2 preprodajalca), ki so si v portugalščini zbijali ceno, mi pa smo samo gledali. Nato nam je fanica (njeni družbi se je mudilo noter) rekla polovično ceno (80 EUR) in to je bilo to. Poliglot med nami je za vsak slučaj dal najbolj sumljivemu preprodajalcu svojo cifro, tak da ga je potem vsak dan kakih 5 brazilskih cifer klicalo na telefon.
Sam stadion je zgledal za prvo silo, nad prihodom v parter je bila ena cevka, iz katere je lila deževnica, šanki so bili prazni, Noel še ni štartal, počasi se je mračilo, nam pa so ulile solze ... po 10.000-kilometrski poti so se nam uresničile sanje - videti U2 v Južni Ameriki. Sledilo je še skandiranje "Mar-kos Ta-va-res", samo folk je zgleda bolj Neymarjev fan.
Publika je bila v povprečju mlajša od evropske, parter pa ogromen.
Noel je štartal v temi, folk je zraven pel in mahal z lučkami, pri Oasis komadih so spet lile solze. Stali smo na Adamovi strani ob robu, vzporedno z mešalko, pred U2 pa smo se pomaknili naprej. Kelmerji so hodili po glomaznem parterju in nosil pire. Že pri The Whole of the Moon se je čutilo, da je publika naelektrena, pri Sunday Bloody Sunday pa se je folku spipalo in potem se je samo stopnjevalo.
Kocine so stale pri vsakem drugem komadu.
Po koncertu sem fasal še setlisto, nato pa hoja proti domu v množici, nakup prve majice, ki so ti jo ponudili, in teženje za prevoz vsakemu tipu, ki je bil sam v avtu. Nekako nam je uspelo najti nekoga, ki nas je pripeljal do naše strogo zastražene stolpnice.
Sledilo je 2 dni bluzenja po mestu, spoznavanja sotesk in domačinov, odkrivanja praznih muzejev, učenja portugalščine, nakup eksotičnega sadja na tržnici za 60 EUR (je bilo vredno vsakega evra, za katerega so nas napizdili), naročevanje piratskih U2 majic v trgovini, pogovor v portugalščini s šoferjem VW kombija (ki so njihova atrakcija), gledanja fucbala na vsakem drugem TV-kanalu ...
Zadnji dan smo šli do Adamovega in Larryjevega hotela, a je bend baje iz managerjeve poroke v Riu šel direkt na koncert, nato kultna vožnja s taksijem, kjer smo se spičili glede Luke Dončića in taksistu ponujali pelinkovec.
Pred stadionom je bilo kar nekaj zelo sumljivih dilerjev, a je nekdo od nas čakal svojega omiljenega dilerja, ki pa nam je potem ponujal karto po višji ceni, zato smo ga skenslali.
Potem smo se pred stadionom razšli in z Nikolajem sva dobila parter zopet po polovični ceni: prvo je šel noter on, da sva videla, da so karte prave, nato sem dilerju dal denar in na šalterju skužil, da sem mu zgleda poleg denarja dal še svojo karto, ker je več nisem imel v roki.
Na vhodu sem naletel na edino študentko, ki je znala angleško, in ji razložil, da sem izgubil karto, in da sem bil na koncertu že pred tremi dnevi. Svoje je dodal še Nikolaj, in ko sem ji pokazal karto s prejšnjega koncerta, je rekla "come" in mi odprla vratca. Only in Brazil. (Karto sem naslednji dan našel v rugzaku).
Potem je pisal Milan, da je dobil zastonj karto, a je na tribuni in ga ne spustijo na parter. Po daljšem pregovajanju z večimi redarji mu je uspelo priti na parter, kjer smo se malo pred koncertom srečali.
Po koncertu se je pred stadionom začel orkan leta, mi pa smo z veliko truda in medsebojnega prepričevanja našli enega sumljivega tipa, preživeli pot do doma in se zmenili še za prevoz do letališča naslednji dan, ko smo po poti na radiu slišali I still haven't found what I'm looking for.
Nazaj grede je imel Nikolaj na 12-urni poti dojenčka samo na eni strani sedeža.
Celoten trip je bil once in a lifetime experience. Zdi se mi, kot da sem včeraj prehodil vse tiste ulice s tistimi malimi piri v roku, tisto sadje še zdaj čutim v ustih, energija z Morumbija pa me še zdaj drži.
|
|
|
|
Post by primozba on Feb 1, 2018 8:36:59 GMT 1
vidim da top doživetje in zanimivo napisano.., svaka cajt..
|
|
zaaavidaaaam 
